Na začetku leta 2020 si verjetno nihče ni predstavljal, kakšne spremembe bo prineslo prihajajoče leto. Zagotovo je na večino najbolj vplivala zaustavitev javnega življenja, ki v takšni ali drugačni meri traja že več kot leto dni. Zaprtje šol, barov, knjižnic in drugih prostorov, v katerih se odvija glavnina druženja, je spremenilo naš način življenja. Čas, ki smo ga prej namenili druženju z vrstniki, smo večinoma preživeli sami ali z družino. Ker smo si ljudje različni, je različno tudi naše doživljanje teh sprememb, s katerimi smo se nekateri soočili uspešneje kot drugi. Poznavanje osebnostnih lastnosti, ki pozitivno vplivajo na doživljanje teh razmer, nam omogoča situacijo obrniti v svoj prid. Najin namen je ugotoviti, katere so te lastnosti in kako lahko tudi tisti, ki jih nimamo, z njihovim poznavanjem bolje uspevamo v teh nenavadnih časih.
En izmed razlogov, zaradi katerega okoliščine na nas vplivajo različno, tiči v tem, da vsakdo izraža edinstveno kombinacijo miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev (Kazdin, 2000). Ta skupek lastnosti imenujemo osebnost. Za lažje razumevanje in preučevanje različnih osebnostnih dimenzij so psihologi ustvarili več teorij in modelov osebnosti. Med najbolj znanimi in uveljavljenimi je model »Velikih pet« (Big Five), ki ga bova za primerjavo povezanosti različnih osebnostnih dimenzij doživljanjem pandemije uporabila tudi midva. Kot pove ime, osebnost opredeljuje pet dimenzij osebnostnih lastnosti: ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost. Ekstravertirane osebe so energične, tople, aktivne in družabne. Visoka sprejemljivost je povezana z blagostjo, zaupanjem in altruizmom. Vestnost zajema lastnosti kot so organiziranost, storilnost, skrbnost in discipliniranost. Posamezniki z visoko izraženo odprtostjo so bolj ustvarjalni, intelektualno aktivni in odprti za spremembe. Nevroticistični ljudje so večkrat tesnobni, negotovi ter pretirano samokritični (Kompare idr., 2006/2011, str. 160).
V zadnjem letu je mnogo raziskav (Avsec idr., 2020; Agbaria idr., 2021; Feher idr., 2021; Nikčević idr., 2020), ugotavljalo povezavo med različnimi osebnostnimi dimenzijami in odzivanjem na pandemijo. Pri vsaki od dimenzij so proučili, kako vpliva na doživljanje in soočanje z pandemiološkimi razmerami.
Avsec in sodelavke (2020) so v svoji raziskavi (opravljena je bila v prvih tednih po razglasitvi epidemije v Sloveniji) pri ekstravertiranih posameznikih ugotovile, da so ti v tem času doživljali več stresa kot introvertni posamezniki, kljub temu da je zanje sicer značilna osredotočenost na pozitivne vidike situacije. Razlog temu so ukrepi socialnega distanciranja, ki onemogočajo zadovoljevanje potrebe po druženju, kot najbolj prepoznavne lastnosti ekstravertiranih ljudi. Povedanemu navkljub pa več raziskav (Agbaria idr., 2021; Feher idr., 2021; Nikčević idr., 2020) kaže na povezanost ekstravertnosti z uspešnim soočanjem s pandemijo. Posamezniki, ki dosegajo visok rezultat pri ekstravertnosti, so bolj fleksibilni oz. prilagodljivi, zaradi česar se lažje soočajo s preventivnimi ukrepi (Agbaria idr., 2021). Prav tako je večja njihova sposobnost vrednotenja okoliščin s pozitivnega vidika – pozitivna ponovna ocena – (Mirhaghi in Sarabian, 2016), kar jim daje možnost uspešnejšega reševanja problemov. Tako kot vse druge dimenzije osebnosti se tudi ekstravertirani ljudje konstantno soočajo s stresorji, le da se z njimi spopadajo učinkoviteje in zato redkeje doživljajo negativne posledica stresa (Agbaria idr., 2021).
Za ljudi z visoko sprejemljivostjo sta značilni skrb za druge in empatija, kar je pri njih, zaradi potencialne možnosti obolenja bližnjih, povzročilo več stresa (Avsec idr., 2020). Po drugi strani so takšni posamezniki optimistični in zaupljivi. Hitro odpuščajo in se le redko spuščajo v konflikte (Mirhaghi in Sarabian, 2016). Te lastnosti jim omogočajo razviti široko socialno mrežo, ki jim v težkih trenutkih nudi čustveno oporo (Avsec idr., 2020). Hkrati se zaradi nekonfliktnosti lažje in hitreje prilagajajo ter upoštevajo pravila (Mirhaghi in Sarabian, 2016), kar se ob trenutnih ukrepih odraža v nižji stopnji stresa. To je potrdilo tudi več raziskav (Agbaria idr., 2021; Nikčević idr., 2020), ki so odkrile pozitivno povezanost sprejemljivosti in manjše ravni stresa med pandemijo.
Vestni posamezniki se uspešno spopadajo z dano situacijo (Avsec idr., 2020; Agbaria idr., 2021; Feher idr., 2021; Nikčević idr., 2020) zaradi sposobnosti uravnavati lastno vedenje in slediti zastavljenim ciljem. Svoje cilje in vedenja naravneje prilagajajo spremenjenim razmeram (Avsec idr., 2020). Tako kot posamezniki z izraženo sprejemljivostjo tudi vestnost posameznikom pomaga lažje upoštevati pravila, kar jim povzroča manj stresa ob uvedbi številnih ukrepov (Avsec idr., 2020).
Osebnostna dimenzija, ki je najmanj povezana z negativnim doživljanjem stresa v dani družbeni situaciji, je odprtost. Opravljene raziskave (npr. Agbaria idr., 2021; Feher idr., 2021) odprtost povezujejo z uspešnim soočanjem s stresorji. Odprti posamezniki so ustvarjalnejši in fleksibilnejši kot ostali, zaradi česar se lažje soočajo z omejujočimi okoliščinami, jih lažje sprejemajo in se jim prilagodijo (Agbaria idr., 2021). Nasprotno pa so Nikčević in sodelavci (2020) ugotovili, da so ti posamezniki zaradi pretirane odprtosti bolj nagnjeni k pretiranemu razglabljanju o situaciji, s čimer sami prispevajo k povišanem doživljanju stresa.
Visoko stresno raven najbolje napoveduje osebnostna lastnost - nevroticizem (Avsec idr., 2020; Agbaria idr., 2021; Feher idr., 2021; Nikčević idr., 2020). Bolj nevroticistični posamezniki doživljajo več negativnih čustev in s tem stresa, saj okoliščine ocenjujejo bolj ogrožajoče, kot v resnici so (Avsec idr., 2020). Pogosteje so podvrženi neracionalnim mislim in težje nadzirajo lastne impulze (Mirhaghi in Sarabian, 2016). Na kratek rok se zdi, da jim ta lastnost omogoča uspešnejše spopadanje s stresorjem, dolgoročno pa vodi v kronični stres in povečuje možnost za razvoj psihosomatskih bolezni. (Cohen, 2007)
Spoznanja raziskav lahko za uspešnejše soočanje s pandemijo in posledicami, ki jih prinaša, do neke mere uporabimo vsi, ne glede na to, katere dimenzije osebnosti imamo bolj in katere manj izražene. Vsi smo namreč svoje vedenje do neke mere sposobni spremeniti. Pomembno je prepoznavanje, katere lastnosti, ki jih posedujemo, nam k blagostanju pripomorejo in katere nas od njega oddaljujejo.
Med tehnikami, ki najbolj pripomorejo k uspešnemu soočanju s stresnimi dogodki je t. i. pozitivna ponovna ocena (Davis idr., 2013; McRae in Mauss, 2016). Gre za ponovno ovrednotenje negativne situacije, ki naj nam pomaga v njej prepoznati smisel in s tem preseči negativna čustva, ki nastopijo ob soočenju s stresorjem (McRae in Mauss, 2016). Xu in sodelavci (2020) so v svoji raziskavi ugotovili, da so posamezniki, ki so bili med pandemijo v izolaciji, doživljali različne ravni stresa in tesnobe v odvisnosti od tega ali so uporabljali pozitivno ponovno oceno. Kot so dokazali v raziskavi, je zelo pomembno, kakšen pomen pripišemo neprijetnim dogodkom, saj ta vpliva na uspešnost soočanja z njim. Vprašamo se torej lahko, ali se za negativnimi vidiki, ki jih opazimo najprej, skriva tudi kaj koristnega. V trenutnih okoliščinah imamo zaradi ustavitve večine družbenega dogajanja na voljo več časa kot sicer. Tega lahko namesto obupavanja nad situacijo izkoristimo za več kvalitetnega druženja z bližnjimi v omejitvah lastnega doma, za učenje novih spretnosti, osebnostno rast in mnogo drugih koristnih dejavnosti, ki nam osmislijo čas, v katerem smo primorani ostajati doma.
Prav tako je zaradi pomanjkanja druženja zelo pomembno poiskati alternativne načine preživljanja časa s prijatelji in partnerji, s katerimi se ne moremo družiti v živo. Za to lahko izkoristimo produkte tehnološkega napredka in se z bližnjimi slišimo in vidimo preko video klicev. To je še nekaj, za kar smo lahko hvaležni (predstavljajte si, kako bi bilo, če bi se to odvijalo pred časom telefonov). Seveda je interakcija v živo naravnejša in pristnejša kot preko zaslona, v dani situaciji pa vendarle najboljša alternativa socialni osamljenosti. Prirojene potrebe po druženju nikakor ne smemo zanemariti, saj nam poleg prijetno preživetega časa, pogovor omogoča tudi urejanje naših misli in čustev. S tem ko govorimo o naših pripetljajih in skušamo ubesediti z njimi povezane misli, želje ter občutke, spoznavamo sami sebe (Peterson, 2021, str. 3). Zato da ohranimo odnose z bližnjimi, je potrebno svoje vedenje neprestano prilagajati, tako da bo tudi njim sprejemljivo. Zaradi tega postane vedenje ljudi, ki so iz različnih razlogov dlje časa brez družbe (to pomeni brez rednih stikov z drugimi), družbeno neprimerno (Peterson, 2021, str. 1-3). Druženje nam, s tem ko smo s strani drugih vedno znova opomnjeni, kakšno ravnanje je sprejemljivo in kakšno ni (ne le eksplicitno z besedami, temveč tudi z kretnjami, mimiko obraza, čustvenimi izrazi itd. ), pomaga ohranjati duševno zdravje (Peterson, 2021, str. 5).
V trenutnih razmerah je poleg skrbi zaradi ogroženosti zdravja za nas obremenjujoča tudi neobvladljiva količina novic o korona virusu. Z vseh strani smo preplavljeni s številkami obolelih, hospitaliziranih, umrlih in cepljenih. Prav tako ne manjka novic o prihajajoči gospodarski krizi, zmanjševanju delovnih mest in o ugibanjih, kako se bo epidemija odvila v prihodnje. Pretirano spremljanje medijev lahko škodljivo vpliva na naše duševno zdravje, zato je zelo pomembno omejiti čas, ki ga namenjamo branju in poslušanju novic. Mediji vse prevečkrat pri svojem poročanju izpostavljajo negativne vidike zgodbe, zato da novice pritegnejo več pozornosti, kar nam otežuje, da bi v situaciji videli kaj smiselnega. Če se tega zavedamo, lahko informacije kritično presodimo, preberemo kakšen članek, ki zagovarja drugačno stališče in si ustvarimo bolj objektivno sliko. Tako velikokrat ugotovimo, da naš položaj ni tako negativen, kot nam je bilo predstavljeno in kot smo si ga interpretirali. Ljudje imamo namreč nagnjenje, da stvari dojamemo bolj negativne, kot so v resnici (Soroka, 2019). Ko to ugotovimo, lahko svojo pozornost preusmerimo na priložnosti, ki jih situacija ponuja, namesto da premlevamo negativne vidike situacije, ki niso nujno resnični.
Namesto pasivnega čakanja na konec pandemije se lahko prilagodimo in dobro izkoristimo čas. Svoje vedenje bomo lažje prilagodili, ko bomo za to imeli dober razlog. Ta razlog je največkrat v obliki cilja, ki nam daje usmeritev in določa napredek (Peterson, 2019, str. 224). Kot v svoji knjigi piše Peterson (2019, str. 229) s tem, ko si postavimo cilj, pridobimo jasen občutek o svojem življenju. Kdor ne ve, kam gre, se hitro izgubi v nepredvidljivosti sveta (Peterson, 2021, str. 86). Cilji kot so: danes se bom oblekel, šel na sprehod, opral perilo, delal za šolo ali službo, pripravil hranljiv obrok in prebral nekaj navdihujočega… so kratkotrajni in konkretni, zato je verjetneje, da se jih bomo držali. Izdelava urnika na podlagi ciljev nam omogoča, da si organiziramo čas in v svoje življenje uvedemo strukturo, ki smo jo ob uvedbi ukrepov izgubili. Jasno postavljeni cilji nam dajejo orientacijo in oporo, ki ju posebej potrebujemo v težkih časih, kot so današnji.
Namen članka je bil ugotoviti, katere osebnostne lastnosti nam pomagajo pri zmanjševanju negativnega vpliva trenutnih okoliščin in kako se lahko z njihovim poznavanjem in ustreznimi strategijami razvijemo v osebe, ki so zmožne obvladovati negativno situacijo in jo preobraziti v pozitivno izkušnjo, tudi ko drugi obupajo. Takšne osebe imajo moč uvideti pozitivne vidike še tako negativnega dogodka, cenijo odnose z drugimi in se trudijo, da bi jih ohranili, saj jim omogočajo krajšanje časa in, še pomembneje, urejanje lastnih misli in čustev. Značilna zanje je tudi kritična presoja informacij, posredovanih s strani medijev, ki so pogosto namerno prikazane tako, da vzbudijo predvsem negativna čustva, saj na ta način pritegnejo več pozornosti. Postavljanje ciljev nam omogoča, da ostanemo na poti, na kateri želimo ostati in preprečuje nesmiselno tavanje. Že tako majhne spremembe v vsakdanu nam omogočajo živeti polnejše življenje, zmanjšati stres in okrepiti medosebne odnose, preko katerih lahko svoje osebno zadovoljstvo prenašamo tudi na soljudi. Vse to daje našemu življenju smisel in moč, da ostanemo na pravi poti, tudi ko nas preseneti nevihta in postanejo tla spolzka. Jan Korenjak in Blaž Šporin
Viri:
Agbaria, Q., in Mokh, A. A. (2021). Coping with Stress During the Coronavirus Outbreak: the Contribution of Big Five Personality Traits and Social Support. International Journal of Mental Health and Addiction. https://doi.org/10.1007/s11469-021-00486-2
Avsec, A., Zager Kocjan, G., in Kavčič, T. (2020). Kdo je bil najbolj v stresu prvi teden epidemije COVID-19. V Ž. Lep in K. Hacin Beyazoglu (ur.), Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Cohen, S., Janicki-Deverts, D., in Miller, G. E. (2007). Psychological stress and disease. Jama, 298(14), 1685-1687.
Davis, T., Ford, B., Riese, M., Mcrae, K., Zarolia, P., Butler, E., in Mauss, I. (2013). Look on the bright side: Effects of positive reappraisal training on psychological health. https://greatergood.berkeley.edu/images/uploads/Final_Poster_2013.pdf
Feher, M., Ivanovska, B., in Cvetković, K. (2021). Povezanost osebnosti, načinov spoprijemanja in subjektivnega blagostanja študentov med pandemijo Covid-19.
Neobjavljeno gradivo.
Kazdin, A. E. (2000). Encyclopedia of psychology / Vol. 4, Govern-Learne. American Psychological Association
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2011). Psihologija: Spoznanja in dileme: Učbenik za psihologijo v 4. letniku. DZS. (Original work published 2006)
Mcrae, K., in Mauss, I. (n.d.). Positive reappraisal: Emotional consequences, neural correlates, and resilience 1 Increasing positive emotion in negative contexts: Emotional consequences, neural correlates, and implications for resilience. Retrieved April 5, 2021, from https://www.ocf.berkeley.edu/~eerlab/pdf/papers/McRae_Mauss_Positive_Reappraisal.pdf
Mirhaghi, M., in Sarabian, S. (2016). Relationship between perceived stress and personality traits in emergency medical personnel. https://jfmh.mums.ac.ir/jufile?ar_sfile=280295
Nikčević, A. V., Marino, C., Kolubinski, D. C., Leach, D., in Spada, M. M. (2020). Modelling the contribution of the Big Five personality traits, health anxiety, and COVID-19 psychological distress to generalised anxiety and depressive symptoms during the COVID-19 pandemic. Journal of Affective Disorders, 279, 578-584. https://doi.org/10.1016/j.jad.2020.10.053
Peterson, J. B. (2021). Beyond Order: 12 More Rules for Life. Portfolio.
Peterson, J. B., Turk, Ž., Neubauer, N., in Van Sciver, E. (2018). 12 pravil za življenje. Družina.
Soroka, S. (2019, September 17). Cross-national evidence of a negativity bias in psychophysiological reactions to news. PNAS. https://www.pnas.org/content/116/38/18888
Xu, C., Xu, Y., Xu, S., Zhang, Q., Liu, X., Shao, Y., Xu, X., Peng, L., in Li, M. (2020). Cognitive Reappraisal and the Association Between Perceived Stress and Anxiety Symptoms in COVID-19 Isolated People. Frontiers in Psychiatry, 11, 858. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2020.00858