Uvod
Vsak posameznik si tekom šolanja izoblikuje svoj lasten način učenja, ki ga najpogosteje uporablja. To pa ne pomeni, da je ta najboljši oziroma, ali da ga ne more izboljšati. Najbolj učinkovito je učenje z razumevanjem, kjer informacije povezujemo, osmišljamo in iščemo njihovo uporabnost (Marentič Požarnik, 2000).

V šolah se pri učenju najpogosteje uporablja iskanje ključnih besed iz besedila, sistematizacija gradiva z miselnimi vzorci (Ažman, Brejc in Koren, 2014) in s pojmovnimi mrežami pri razumevanju kompleksnejših povezav med pojmi (Pečjak in Kramarič, 2015), pisanje izpiskov, različne kartice (npr. pri učenju besed v tujem jeziku, poštevanke …), redkeje pa rime (npr. preprosto pravilo za postavljanje vejic), akronimi (sosednje države Slovenije: MIHA), akrostihi in zgodbe. V veliko pomoč pri učenju bi lahko tudi mnemotehnike, a jih v šolah ne poučujejo, ali uporabljajo pogosto (Putnam, 2015).

V teoretičnem delu na kratko opišemo mnemotehnike, v empiričnem delu pa primerjamo, koliko dijaki I. gimnazije v Celju in študenti Fakultete za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani poznajo in uporabljajo mnemotehnike.

Mnemotehnike
Mnemotehnike so orodja, ki jih uporabljamo za hitrejše učenje; predvsem za lažjo zapomnitev velike količine različnih podatkov. Označujejo spominske tehnike in strategije obdelovanja podatkov, kjer zavestno ustvarjamo miselne povezave med zaznavami in predhodnim znanjem (Hilton, 1997; Griffith, 1979). Temeljijo na vizualnih podobah, zvočnih podobnostih besed, rimah, ritmih, simbolih in ustvarjanju povezav med pojmi.

Najbolj poznane mnemotehnike so iskanje ključnih besed, akronim, tvorjenje zgodbe, palača spomina itd. Vključujejo namerno učenje, kjer že samo ustvarjanje mnemotehnike podpira prenos informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin in vzpostavljanje povezav z že obstoječimi miselnimi shemami posameznika. Pri oblikovanju več različnih informacijskih kod, ustvarimo več možnih povezav za priklic informacij (McCabe, 2010).

Mnemotehnike je najbolje uporabiti, če si moramo zapomniti večjo količino informacij, pri premagovanju spominskih blokad, pri spominjanju vrstnega reda danih informacij, kadar pisni zapisi niso mogoči, so neprijetni ali neustrezni in za utrjevanje dejstev. Uporabnost mnemotehnik avtorji razlagajo z delovanjem delovnega spomina. Ta omogoča, da informacije iz trenutnega spomina povežemo z že obstoječimi kognitivnimi shemami, bistvenimi za razumevanje jezika, pojmovnega mišljenja in učenja (Koritnik idr. 2004; Peček 2001; Baddeley, 2000). Mnemotehnike pomagajo posamezniku pri npr. vizualno-asociativnem pomnjenju, kjer besede in pojme povezujemo s čustveno obarvanimi in jasnimi situacijami. Takšne asociacije omogočajo dolgotrajen priklic spomina ter povezavo z izhodiščnimi besedami.

V nadaljevanju bomo na kratko, s primeri opisali mnemotehnike, ki jih proučujemo v raziskavi.
- Akronim je ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica (npr. »SSSDKK« je akronim za šest slovenskih najdaljših rek: Sava, Savinja, Soča, Drava, Kolpa, Krka).
- Akrostih je tekst, navadno pesem v kateri določene črke, kot so na primer prve črke vsakega verza, tvorijo besedo ali frazo (npr. »Moj veliki zaspani maček je skoraj ujel našega ptička.« za pomnjenje vrstnega reda planetov, ki si sledijo od Soncu najbližjega do najbolj oddaljenega, kjer prva črka vsake besede označuje prvo črko planeta; Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton).
- Metoda ključnih besed označuje povezavo nove besede ali pojma s poznano in podobno zvenečo besedo (ključno besedo). Pomen nove besede pa povežemo s ključno besedo preko interaktivne miselne slike (npr. da bi si zapomnili pomen besede klavstrofobija, ki označuje strah pred zaprtimi prostori, uporabimo ključno besedo Claus, da ustvarimo sliko Božička (Santa Claus), ki se spušča po dimniku (ozkem zaprtem prostoru).
- Metoda palače spomina nam pomaga pri povezavi informacij z vnaprej memoriziranimi prostori, da si ustvarimo in zapomnimo informacije in še njihov vrstni red (npr. nakupovalni seznam si lahko zapomnimo s predstavljanjem vsakega artikla na poti v šolo ali službo. Lahko si predstavljamo štruco kruha na pragu, razbita jajca na avtomobilskem oknu in razlito mleko na pisarniški mizi. Če gremo potem na »miselni sprehod« vzdolž te poti, lahko pridobimo vse informacije).
- Pri metodi opornih točk uporabljamo besede, ki jih lahko povežemo s številkami ali vrstnim redom, ki smo si ga že prej pripravili in zapomnili. Na te besede nato z miselnimi slikami vežemo besede, ki si jih želimo zapomniti (npr. po vrstnem redu si moramo zapomniti naslednje besede; pero, sonce in knjiga. Kot besede, ki sledijo vrstnemu redu in na katere pripnemo tiste besede, ki si jih moramo po vrsti zapomniti, lahko uporabimo: 1 sveča-pero, 2 labod-sonce, 3 trikotnik-knjiga. Oporne besede so vedno enake, vedno je sveča za številko ena, ker je podobna sveči, dva je labod, ker je podobno zvit kot dvojka in tri je trikotnik, saj ima tri stranice).

Običajno posameznik potrebuje nekaj vaje, preden lahko mnemotehnike učinkovito uporablja.

Empirični del
V raziskavi nas je zanimalo poznavanje in uporaba različnih mnemotehnik med dijaki in dijakinjami (v nadaljevanju: dijaki) Prve gimnazije v Celju in študenti in študentkami (v nadaljevanju: študenti) Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, saj kljub dokazanim prednostim uporabe mnemotehnik, obstaja znaten razkorak med poznavanjem in njihovo uporabo pri učenju.

Uporabili smo deskriptivno-kavzalno, neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskava je temeljila na priložnostnem vzorcu dijakov Prve gimnazije v Celju in študentov Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Vprašalnik smo sestavili sami in je bil sestavljen iz devetih vprašanj zaprtega tipa. Po testiranju je bil prilagojen in poslan prek spletne aplikacije 1ka vsem dijakom, ki so v šolskem letu 2022/23 obiskovali Prvo gimnazijo v Celju, in študentom, ki so v študijskem letu 2023/24 obiskovali Fakulteto za fiziko in matematiko Univerze v Ljubljani. Vprašalnik je bil prostovoljen in anonimen. Dostop do njega je bil mogoč od 12. marca do 31. maja 2023 za dijake in od 8. 7. 2024 do 8. 10. 2024 za študente.

V podanem času smo skupno pridobili 280 ustrezno rešenih anketnih vprašalnikov; 230 od dijakov in 50 od študentov. Med dijaki ga je rešilo več žensk (n = 167, 73,0 %) kot moških, kar je skladno z izhodiščno populacijo. Največje število anketirancev je bilo iz 1. in 2. letnika (iz vsakega razreda: n = 61, 27,0 %), sledili so jim dijaki 4. letnika (n = 58, 25,0 %), najmanj anketirancev pa je obiskovalo 3. letnik (n = 50, 22,0 %). Izmed študentov je anketni vprašalnik rešilo več moških (n = 34, 68,0 %) kot žensk, največ jih je obiskovalo 1. (n = 29,58 %) in 2. (n = 18, 36,0 %) letnik študija, le trije (6,0 %) tretjega letnika prve stopnje bolonjskega študija.

Rezultati
Ko smo anketirance vprašali, ali poznajo opredelitev pojma mnemotehnike, so morali izmed treh podanih odgovorov prepoznati pravilnega. Približno 70,0 % dijakov in dijakinj ter 88,0 % študentov in študentk je poznalo opredelitev mnemotehnike kot discipline, ki se ukvarja z urjenjem spomina, nanašajoč se na spominske metode in obdelavo informacij. Razlike niso bile statistično značilne glede na spol in letnik šolanja.

Nato smo želeli izvedeti, katere mnemotehnike so dijakom in študentom najbolj poznane. Tako dijaki in študenti najbolj poznajo metodo ključnih besed (73,2 %), sledili sta ji metoda opornih točk (61,1 %) in metoda zgodbe (60,0 %). Ostale metode pozna manj kot pol vseh anketiranih; metodo rime in ritma (45,5 %), metodo lokacij (palača spomina; 38,9 %), metodo akronima (30 %) in metodo akrostiha (17,9 %). V poznavanju ni bilo statistično pomembnih razlik med dijaki in študenti.

Na koncu nas je zanimalo še, v kolikšni meri dijaki in študenti uporabljajo mnemotehnike. Pred odgovorom smo jim podali kratko razlago in primer (glej teoretični del), da bi se izognili morebitnim nesporazumom. Dijaki in študenti so nato na pet-stopenjski Likertovi lestvici (1 - nikoli, 2 - redko, 3 - občasno, 4 - pogosto, 5 - vedno) izbirali, kako pogosto uporabljajo naslednje mnemotehnike: akronim, akrostih, ključne, palača spomina, oporne točke, pri svojem učenju.

Izračuni so pokazali, da študenti pogosteje uporabljajo vse naštete mnemotehnike v primerjavi z dijaki: akronim (dijaki: x¯= 1,63, SD = 2,18; študenti: x¯= 2,28, SD = 0,97 ), akrostih (dijaki: x¯= 1,07, SD = 1,88; študenti: x¯= 1,54, SD = 0,79), ključne besede (dijaki: x¯= 1,97, SD = 2,38; študenti: x¯= 2,24, SD = 1,35), palača spomina (dijaki: x¯= 1,29, SD = 2,04; študenti: x¯= 1,54, SD = 0,86), oporne točke (dijaki: x¯= 1,37, SD = 2,12; študenti: x¯= 1,86, SD = 1,31). Razlike se niso izkazale za statistično pomembne.

Kot je razvidno iz podatkov mladi najpogosteje uporabljajo metodi ključnih besed in akronima sledijo metoda opornih točk, najmanj pa uporabljajo metodi palačo spomina in akrostih. Glede na srednje vrednosti dijaki in študenti le redko uporabljajo mnemotehnike za pomoč pri učenju.

Zaključek
Rezultati raziskave kažejo na visoko stopnjo poznavanja splošne definicije mnemotehnik in posameznih metod mnemotehnik. Med posameznimi mnemotehnikami je večina anketirancev poznala metodo ključnih besed, metodo opornih točk in metodo zgodbe, medtem ko jih je manj kot pol poznalo metode: palača spomina, rime in ritem, akronim in akrostih. Zastavlja se nam vprašanje, ali morda mladi pojma ključne besede in oporne točke razumejo poenostavljeno, kot npr. označevanja bistvenega pri učenju in ne kot ene izmed mnemotehnik oziroma ali morda učitelji nekatere mnemotehnike večkrat uporabljajo pri šolskem delu?

Mladi na splošno redko uporabljajo mnemotehnike kot pomoč pri učenju. Predvidevamo, da so nemotivirani, saj je začetno učenje mnemotehnike lahko zamudno, poleg tega pa ne poznajo vseh možnih pozitivnih učinkov in dolgoročnega prihranka časa, ko jih posameznik osvoji. Podatki kažejo, da mladi ne uporabljajo vseh spominskih metod enako pogosto. Še vedno najpogosteje uporabljajo metodo ključnih besed in akronima, slednjega še posebej študenti fizike in matematike, kar bi lahko povezali z raziskavami (Radović in Manzey, 2019), ki kažejo na koristne učinke mnemotehnike akronim, zlasti pri učenju proceduralnega zaporedja.

Zaradi majhnega vzorca iz podatkov ne moremo sklepati na celotno populacijo dijakov in študentov v Sloveniji, bi bilo pa smiselno še naprej raziskovati pomen mnemotehnik na uspeh mladih.

Literatura
1. Ažman, T., Brejc, M. in Koren, A. (2014). Učenje učenja. Primeri metod za učitelje in šole. Maribor: FF UM.
2. Baddeley, A. (1996). The fractionation of working memory. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, 93 (24), 13468–13472.
3. Griffith, D. (1979). A review of the literature on memory enhancement: The potential and relevance of mnemotechnics for military training. https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED192749.pdf
4. Hilton, H. (1997). 50 poti do boljšega spomina. Ljubljana: Forma 7.
5. Koritnik, B., Kočevar, M., Knific, J., Tavčar, R. in Šprah, L. (2004). Prostorski in verbalni delovni spomin: študija s funkcijskim magnetnoresonančnim slikanjem. Psihološka obzorja, 13(2): 47-60.
6. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju. Ljubljana: DZS.
7. McCabe, J. A. (2010). Integrating Mnemonics into Psychology Instruction. OTRP online. https://teachpsych.org/resources/Documents/otrp/resources/mccabe11.pdf
8. Peček, V. (2001). Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
9. Pečjak, S. in Kramarič, M. (2015). Bralne strategije: priročnik za učitelje 3., 4. in 5. razreda. Ljubljana: Rokus Klett.
10. Putnam, A. L. (2015). Mnemonics in Education: Current Research and Applications. https://www.researchgate.net/publication/281426153_Mnemonics_in_education_Current_researc h_and_applications
11. Radović, T. in Manzeybolj, D. (2019). The Impact of a Mnemonic Acronym on Learning and Performing a Procedural Task and Its Resilience Toward Interruptions. Frontiers in Psychology, 10 DOI: org/10.3389/fpsyg.2019.02522