Povzetek
Dolgotrajen in intenziven (di)stres negativno vpliva na psihofizično počutje mladih ter ogroža njihovo zdravje. Na priložnostnem vzorcu 268 gimnazijcev smo želeli ugotoviti, katere odzive šolskega stresa dijaki opazijo pri sebi in kako se spoprijemajo z njimi. Ugotovili smo, da so najpogostejši psihofizični odzivi gimnazijcev na šolski stres utrujenost in živčnost oz. napetost, da se dijakinje, gimnazijci višjih letnikov in z nižjim šolskim uspehom na šolski stres odzivajo intenzivneje ter da se mladi najbolj razbremenijo stresa v družbi vrstnikov.
Ključne besede: šolski stres, gimnazijci, odzivi na stres, vrstniki

Stres in odzivi na stres
Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odziv posameznika pri vzpostavljanju ravnotežja, ob delovanju stresorjev. Stresorji so lahko dogodki, osebe ali predmeti, ki jih posameznik dojema kot stresne, doživljanje stresa pa je normalno odzivanje na stresno situacijo (Dernovšek idr., 2006). Doživljanje stresa je odvisno od intenzivnosti in trajanja stresne situacije, nadzora, ki ga ima posameznik nad stresno situacijo ter od individualnih značilnosti posameznika, kot so npr. njegova osebnost, pretekle izkušnje reševanja stresnih situacij in podpora, ki je je deležen v socialnem okolju (Jeriček Klanšček in Bajt, 2015).
Najpogosteje so opisane tri faze modela splošnega prilagoditvenega sindroma, kjer v prvi, fazi alarma, posameznik prenaša delovanje stresorjev in/ali iz tega izvirajoče stanje stresa, v drugi, fazi odpora, poveča svojo zmogljivost za prevzemanje nadzora nad oz. vplivanje na stresorje in/ali simptome stresa, ki ob dolgotrajnem nerazrešenem vztrajanju preide v tretjo, fazo izčrpanosti, ko se posameznik prepusti stresni situaciji (Depolli Steiner, 2008; Rupnik Vec in Slivar, 2019).
Simptomi doživljanja prekomernega stresa

Na izčrpanost posameznika opozorijo različni telesni, duševni in vedenjski simptomi, ki se lahko razvijejo v različna psihosomatska obolenja, pa tudi v resne duševne težave kot je npr. depresija (Dernovšek idr., 2006; Hribar in Magajna, 2011). Ko torej izčrpamo svoje fizične in psihične vire se pojavijo različni simptomi (Jeriček Klanšček idr., 2018; Torsheim in Wold, 2001): a) fizični simptomi, kot so npr. glavoboli, bolečine v želodcu/prsih/trebuhu, pogosto zbolevanje, utrujenost, slabost, vrtoglavica, povišan srčni utrip, prebavne motnje, potenje, tresenje, dihalne težave, zmanjšan libido, b) čustveni simptomi, kot so npr. vznemirjenost, razdražljivost, občutja apatije, jeze, žalosti, obupa, ogroženosti, strahu, panike, nemoči, c) kognitivni simptomi kot so npr. težave s spominom, zmanjšana koncentracija, težave s presojo, pesimizem, slabše zaupanje vase, anksioznost, zaskrbljenost, nenehno premlevanje in č) vedenjski simptomi kot so npr. razdražljivost, jokavost, povečan ali pomanjšan apetit, nespečnost ali preveč spanja, zapiranje vase, zanemarjanje obveznosti, uživanje alkohola, cigaret ali drog za sproščanje, nervozne navade. Fiziološki, čustveni, kognitivni in vedenjski simptomi doživljanja stresa pri posamezniku se medsebojno prepletajo in so soodvisni. Izražajo se tudi v posameznikovih odnosih z drugimi (Rupnik Vec in Slivar, 2019).
Stresu pa niso izpostavljeni samo odrasli, temveč tudi mladi. Ker mladi v šoli preživijo velik del svojega življenja, jim šola lahko predstavlja varovalni dejavnik (Jeriček Klanšček idr., 2018), pogosto pa je izvor velikega števila stresorjev. V šoli so učenci in dijaki izpostavljeni mnogim vsakodnevnim zahtevam, kot so npr. zahtevni učni načrti, visoka lastna pričakovanja, pričakovanja staršev in širše okolice. Stres doživljajo v različnih okoliščinah (Jeriček Klanšček idr., 2011), pri ustnem in pisnem ocenjevanju (Jeriček Klanšček in Bajt, 2015), ob ponavljajočem se neuspehu in nizkih ocenah, tekmovalnosti in pritisku vrstnikov (Kozina, 2016), med javnimi nastopi (Habe, 2000), ob sočasnih primanjkljajih, ovirah in motnjah, kot so npr. specifične učne težave (Hribar in Magajna, 2011) in socialna anksioznost (Puklek Levpušček, 2006). Dodatni viri stresa so lahko slabi odnosi z učitelji ter spremembe šolskih pravil in izobraževalnega sistema.
Tako s skupnim poimenovanjem šolski stres, ki obsega dosežke, odnose in razne družbene pojave, kot sta npr. diskriminacija in medvrstniško nasilje (Frydenberg 2008 v Dolenc, 2015), zajamemo enega najpogostejših virov stresa pri mladih, ki s starostjo mladostnikov praviloma narašča. Pri doživljanju šolskega stresa so dekleta še posebej ranljiva – doživljajo višje ravni stresa in pogosteje poročajo o različnih simptomih stresa kot fantje (Jeriček Klanšček idr., 2018; OECD, 2024).
Spoprijemanje s šolskim stresom

Ravno obdobje mladostništva je zelo pomembno za razvoj učinkovitih strategij spoprijemanja s stresom. Načini spoprijemanja s stresnimi situacijami vplivajo na zdravje in psihološko prilagojenost mladih (Dolenc, 2015; ReNPDZ18–28). Pri tem je zelo pomembno razvijanje metakognitivnih spretnosti, ki večajo občutja nadzora in zmanjšujejo tesnobo (Bakračevič Vukman in Licardo, 2011).
Najbolj zanesljive rezultate pri zmanjševanju splošnega šolskega in specifično testnega stresa ima kognitivno-vedenjska intervencija, ki temelji na prepoznavanju in spreminjanju negativnih misli ter razvoju učinkovitih strategij reševanja težav. Lahko je ali univerzalna ali namenjena rizičnim skupinam posameznikov (Jagiello idr., 2024) in je tudi najbolj raziskana. Vedno bolj pridobivajo na prepoznavnosti različne vaje sproščanja in čuječnosti (Jobin idr., 2025), ki vključujejo razne dihalne tehnike, sproščanje, jogo itd. Pomembno vlogo imajo tudi preventivne dejavnosti ustvarjanja pozitivne razredne klime in vzpodbujanje občutka pripadnosti, kjer je še posebej pomemben odnos z vrstniki (Košir, 2013). Pogosto omenjena je tudi redna športna dejavnost ter zdrav življenjski slog nasploh (Zurc, 2008).
Metodologija


Raziskava, katere del predstavljamo v prispevku, temelji na deskriptivni in vzročni, neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Z raziskavo smo želeli proučiti odzive gimnazijcev ob doživljanju šolskega stresa. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odzivanju glede na spol, letnik šolanja in šolski uspeh. Na koncu so nas zanimali načini, ki so jim v pomoč pri spopadanju s šolskim stresom.
Raziskavo smo opravili na priložnostnem vzorcu gimnazijcev izbrane gimnazije v Sloveniji, ki so obiskovali pouk v šolskem letu 2024/25. Anketni vprašalnik jih je ustrezno rešilo 268; 188 (70,1 %) dijakinj in 76 (28,4 %) dijakov, štirje udeleženci (1,5 %) pa se glede spola niso želeli opredeliti. 86 (32 %) gimnazijcev je obiskovalo 1. letnik, 48 (18 %) 2. letnik, 69 (26 %) 3. letnik in 65 (24 %) 4. letnik. Gimnazijci, ki so obiskovali 1. letnik, so oceno svojega splošnega uspeha podali na podlagi ocen iz prvega polletja obiskovanja gimnazije, ostali pa za prejšnje šolsko leto. Njihov splošni uspeh je bil precej visok (x ̅= 3,96, SD = 0,88).
Celotni anketni vprašalnik so sestavljala vprašanja zaprtega in delno odprtega tipa. V prvem delu vprašalnika smo anketirance spraševali po demografskih podatkih. Sledila je lestvica odzivov ob pojavu šolskega stresa, ki smo jo priredili po avtorjih (Rupnik Vec in Slivar, 2019). Na koncu so lahko anketiranci iz nabora predlogov izbirali med dejavnostmi, ki jim pomagajo pri spopadanju s stresom. Možnih je bilo več odgovorov, lahko pa so dodali tudi svoj primer.
Raziskava je potekala od 18. 3. 2025 do 18. 4. 2025, po tem ko je svetovalna delavka izbrane gimnazije vsem šolajočim na njihovi šoli posredovala povezavo do anketnega vprašalnika. Izpolnjevanje vprašalnika je bilo anonimno in prostovoljno. Iz pridobljenih podatkov smo izločili neustrezno rešene anketne vprašalnike, preostale pa obdelali in analizirali s programom SPSS, na ravni deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati
Odzivi na stres

Zanimala nas je pogostost zaznavanja različnih odzivov na šolski stres. Gimnazijce smo prosili, da na 5-stopenjski Likertovi lestvici od Zelo redko. do Zelo pogosto. označijo, kako pogosto pri sebi zaznajo posamezne odzive na šolski stres. Obseg rezultatov se je raztezal od 20 do 100 točk, pri čemer je večje število točk pomenilo, da posameznik različne (psihofizične oz. vedenjske) odzive na stres doživlja pogosteje. Izračunan Cronbach Alpha za celotno lestvico (n = 20) je pokazal odlično zanesljivost lestvice (α ≥ 0,93). V grafu 1 predstavljamo pogostost zaznavanja različnih odzivov gimnazijcev na šolski stres.
Iz grafa 1 je razvidno, da se gimnazijci na šolski stres najpogosteje odzivajo z utrujenostjo (x ̅ = 4,46), se učijo kampanjsko (x ̅ = 4,11), so napeti oz. živčni (x ̅ = 3,96), se počutijo negotovo (x ̅ = 3,67), se ne morejo sprostiti (x ̅ = 3,47), jih boli glava (x ̅ = 3,40) in se počutijo potrto (x ̅ = 3,39). Najredkeje pa izostajajo od pouka (x ̅ = 1,46), posežejo po različnih substancah, kot so alkohol, cigareti in droge (x ̅ = 1,73), težko dihajo (x ̅ = 2,33) in se držijo zase (x ̅ = 2,55).
Opravili smo test Mann-Whitney za ugotavljanje razlik v pogostosti odzivov na šolski stres po spolu. Pokazale so se statistično značilne razlike po spolu (n = 20; U = 5,671, p < 0,001). Natančnejši pregled je pokazal pomembne razlike predvsem pri psihofizičnih odzivih na šolski stres (n = 16), ki so jih dijakinje pogosteje zaznavale, v primerjavi z dijaki. Štiri vedenjske odzive (neopravljanje domačih nalog, izostajanje od pouka, poseganje po substancah in kampanjsko učenje) so pri sebi pogosteje zaznavali dijaki. Tudi raziskavi Jeriček Klanšček idr. (2011; 2018) sta pokazali, da so deleži prisotnosti psihosomatskih simptomov pomembno višji pri dekletih.
Za ugotavljanje razlik v pogostosti odzivov na šolski stres glede na letnik šolanja in šolski uspeh smo uporabili test Kruskal-Wallis. Ugotovili smo statistično značilne razlike po letniku šolanja (n = 20; H = 16,291, p < 0,001). In sicer pogosteje zaznavajo stresne odzive gimnazijci, ki so v 2024/25 obiskovali 4. letnik, v primerjavi z ostalimi letniki; tako pri psiho-fizičnih kot tudi vedenjskih odzivih.
Glede na šolski uspeh, so statistično značilno pogosteje (n = 20; H = 16,681; p = 0,002) stresne odzive izražali gimnazijci z nižjim šolskim uspehom, še posebej tisti z negativnim in dobrim šolskim uspehom. Podobno sta ugotovila tudi Rupnik Vec in Slivar (2019) na vzorcu šesto- in osmošolcev.
Soočanje s stresom

Za strategije soočanja s stresom smo podali 7 možnih odgovorov ter pustili možnost, da gimnazijski tudi sami zapišejo, kaj jim pomaga pri soočanju s šolskim stresom. Lahko so izbrali več odgovorov. Na vprašanje je odgovarjalo 218 oseb, ki so izbrali 528 odgovorov.
Kot vidimo, se gimnazijci s šolskim stresom najpogosteje soočajo tako, da se družijo s prijatelji (68 %), ali da se ukvarjajo s športom (65 %). Gimnazijcem je družba izjemno pomembna (npr. Košir, 2013), prav tako poznajo pomen športa za psihofizično zdravje (Zurc, 2008). Skoraj tretjina (28 %) gimnazijcev se ob doživljanju šolskega stresa po pomoč obrne na starše. Presenetila pa nas je pogostost molitve (29 %) kot načina soočanja s šolskim stresom. Nekaj manj (20 %) se s stresom soočajo z raznimi oblikami sproščanja (meditacija, joga, avtogeni trening, pilates), 15 % se jih na znake stresa ne odziva, le 6 % pa si poišče strokovno pomoč.
Gimnazijci so podali še nekaj lastnih načinov soočanja s šolskim stresom (n = 23). Pod Drugo. so med konstruktivnimi načini soočanja s stresom največkrat izpostavili glasbo (n = 6), npr. poslušanje glasbe, igranje inštrumenta in petje v zboru. 2 gimnazijca sta izpostavila božanje psa, ali sprehod s psom, nato še branje knjig, spanje, vožnjo z motorjem, načrtovanje reševanja (»Planiram, kako se bom soočila z vsem.«), hobije, pa tudi hrano, tablete in kapljice proti stresu, eden pa ni videl rešitve za stres. Kot najbolj nekonstruktivne načine soočanja s šolskim stresom so izpostavili sex, droge, alkohol in casino (n = 6).
Diskusija in zaključek

Proučevanje stresa pri mladih je postalo aktualno šele v zadnjem času. So pa te raziskave zelo kompleksne in zahtevne, saj morajo zaobjeti različne vrste stresorjev, stresnih odzivov in strategij soočanja s stresom (Rupnik Vec in Slivar, 2019). Rezultati naše raziskave kažejo, da šolski stres pri gimnazijcih ni izjema, temveč razširjen pojav, ki se izraža skozi različne psihofizične in vedenjske odzive. Gimnazijci se na šolski stres najpogosteje odzivajo z utrujenostjo, napetostjo, kampanjskim učenjem in občutki negotovosti. Opazno je, da dijakinje pogosteje poročajo o psihosomatskih odzivih kot dijaki, kar potrjujejo tudi prejšnje raziskave. Gimnazijci višjih letnikov in z nižjim šolskim uspehom pogosteje doživljajo stresne odzive, kar nakazuje na potrebo po zgodnjem zaznavanju stiske in prilagajanju podpore glede na letnik šolanja in uspeh.
Glede strategij soočanja s stresom se kaže, da mladi pogosto posegajo po socialni podpori – druženju s prijatelji in pomoči staršev – ter športni aktivnosti. Nekateri se odločajo za tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga, pilates, ali duhovne prakse, kot je molitev. Po drugi strani pa je nekaj dijakov izpostavilo tudi nekonstruktivne načine soočanja, kot so droge in igre na srečo, kar opozarja na pomen preventivnih aktivnosti ter zgodnjega prepoznavanja tveganih vedenj.
Ugotovitve potrjujejo pomen oblikovanja in prakticiranja učinkovitih strategij soočanja s stresom pri mladih v šolskem prostoru, kjer mladi preživijo velik del svojega časa in ki predstavlja enega izmed največjih stresorjev v njihovem življenju. Potrebni so sistematični in celostni pristopi, ki vključujejo podporo vrstniških odnosov, razvoj metakognitivnih veščin, spodbujanje zdravega življenjskega sloga in dostopnost strokovne pomoči. Le tako lahko mladim omogočimo večjo odpornost in boljše psihološko prilagajanje v času izobraževanja in širše v življenju.