Povzetek
V informacijsko-komunikacijski dobi je, kljub obilici lahko dostopnih podatkov, urjenje spomina izjemnega pomena za posameznikov razvoj in delovanje, mnemonika oz. metode mnemotehnike pa nam pri tem lahko učinkovito pomagajo.


Uvod
Znanje smo si vrsto let predstavljali kot sistem stabilnih in doslednih resnic, ki so se sprva ohranjale preko ustnega izročila, nato pa v obliki zapisa »s črnilom na papirju«. Zapisano je moralo pred tiskom skozi institucionalne filtre in se nato ni več spreminjalo. Obdobje po 70-ih letih 19. st. je zaznamovala popularizacija (osebnega) računalnika, glavni vir, potreben za razvoj, pa so postale informacije. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je velikemu številu ljudi omogočil dostop do velike količine informacij. Spremenjen način dela, podprt s tehnološko opremo, zagotavlja učinkovitejše in hitrejše pošiljanje ter sprejemanje informacij (Haywood, 1997). Znanje in informacije se z medsebojno komunikacijo še dopolnjujejo, izpolnjujejo, preverjajo in poglabljajo, tako da se pomembnost informacij, potrebnih za vsakdanje življenje, nenehno veča (Baćović Dolinšek, 2007). Zaradi značilnega usklajevanja in povezovanja informacij z različnih področij ter komunikacije na več ravneh, tej dobi pravimo informacijsko-komunikacijska doba. V primerjavi s tiskanimi zapisi, spletni zapisi niso stalni, znanje tako ni nikoli resnično stabilno, v celoti zapisano in neka končna različica, saj, kljub temu da s spletnimi zapisi lahko ustvarjamo novo znanje, to hitro prevzame obliko trajne razprave (Weinberger, 2013).

Obsežen razvoj IKT je tako temeljito spremenil način, kako posamezniki prejemajo, ohranjajo in delijo informacije. V razmeroma kratkem času se je spomin premaknil »iz možganov v računalnike« - iz nevrološkega sistema v digitalno tehnologijo; raziskovalci, navedeni v nadaljevanju, pa že opažajo in opozarjajo na posledice.

Opis spomina kot kognitivne funkcije
Avtorji (Kompare idr., 2006) spomin razlagajo kot sposobnost pomnjenja, ali kot mesto, kjer so informacije shranjene; torej kot sposobnost priklica preteklega učenja, dogodkov, podob, idej … in hkrati kot sistem za shranjevanje, ki posamezniku omogoča, da usvoji, shrani in obnavlja informacije. Glede na obseg in trajanje, spomin najpogosteje razdelimo na trenutni, kratkotrajni in dolgotrajni .

Ko občutimo dražljaj iz okolja, trenutni ali senzorni spomin to informacijo shrani v takšni obliki, kot smo jo občutili. Njegov obseg zajema vse informacije, ki jih v nekem trenutku občutimo, traja pa največ nekaj sekund. Z usmeritvijo pozornosti na določene informacije v trenutnem spominu, se te prenesejo v kratkotrajni ali delovni spomin (Šešok, 2006). Kratkotrajni spomin je pomemben za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, saj za dosego trenutnega cilja vzdržuje in upravlja z informacijami (Baddeley, 1996). Obseg kratkotrajnega spomina zajema od pet do devet enot, njegovo trajanje pa je 15 do 40 sekund. V kratkotrajnem spominu se izbrane informacije spremenijo tako, da dobijo pomen in obliko, ki jo bomo pozneje lahko priklicali. Ko gradivo v kratkotrajnem spominu organiziramo, se prenese v dolgotrajni spomin, v katerem je shranjeno neomejeno število informacij, ki so medsebojno organizirane in povezane. To omogoča njihovo obnavljanje. Dolgotrajni spomin zajema vse informacije, ki smo jih kadarkoli sprejeli. Z obnavljanjem lahko informacije prikličemo iz dolgotrajnega spomina v kratkotrajni spomin, kjer so nam na voljo za uporabo (Kompare idr., 2006). Na podlagi informacij, ki jih imamo, se posamezniki učimo in oblikujemo predstavo o sebi, zunanjem svetu in odnosu med nami in okoljem. Govorimo o: a) epizodnem spominu, ki zajema posameznikove osebne izkušnje, znanje in osebne dogodke; b) semantičnem spominu, ki zajema bolj neosebno znanje o svetu, nevezano na določen čas in prostor, npr. nekatere informacije, ki se jih moramo naučiti v šoli in c) proceduralnem spominu, ki zajema veščine in dejavnosti, ki smo jih pridobili z aktivnostjo, posnemanjem in vajo (Šešok, 2006).

Posledice (prekomerne) rabe IKT za spomin
V informacijsko-komunikacijski dobi je splet prevzel obliko zunanjega spomina, kjer so informacije shranjene kolektivno zunaj nas. Arthur (2015) zapiše, da se spomin eksternalizira in se s pomočjo IKT podaljšuje ter postaja transaktiven (Wang, 2022). Govorimo o eksploziji prenosa informacij, neskončni kapaciteti shranjevanja informacij na spletu ter preoblikovanju posameznikov iz pasivnih potrošnikov informacij v aktivne ustvarjalce informacij. V nasprotju z vloženim trudom za priklic semantično povezanih informacij, raziskovalci odkrivajo pomembne posledice, ki jih ima IKT na posameznike (Arthur, 2015) in družbo.

Četudi proces shranjevanja podatkov na spletu »podaljšuje« naš spomin, lahko vodi do poslabšanja spomina, saj se ljudje bolj spominjajo, kako bodo prišli do informacij, manj pa samih informacij, ki bi si jih morali zapomniti. Ta pojav je pogosto imenovan »učinek Googla« (Ward, 2013; Sparrow idr., 2011). Prav tako si posamezniki, ki pri učenju informacije iščejo na spletu, te podatke veliko slabše zapomnijo kot osebe, ki te podatke iščejo na druge načine. Iskanje po spletu namreč povzroči napačno pripisovanje poznavanja spletnih informacij dolgotrajnemu spominu, s čimer se prikrijejo pomanjkljivosti v znanju (Fisher idr., 2022). Ugotovljeno je bilo tudi (Tanil in Yong, 2020), da prisotnost pametnega telefona vpliva na natančnost priklica informacij. Udeleženci v raziskavi so imeli manjšo natančnost priklica, ko je bil telefon v njihovi bližini in večjo natančnost ob ločitvi od telefona. Že samo razmišljanje o pametnem telefonu je imelo kot posledico slabši spominski priklic. Ward s sodelavci (2017) je ugotovil, da uporaba mobilnih telefonov negativno vpliva na zmogljivost delovnega spomina posameznikov, zaradi zasičenosti z informacijami. Posledice uporabe so bile očitne že pri 5-minutni uporabi mobilnega telefona, še posebej pri osebah starejših od šestdeset let in pri posameznikih z blago kognitivno motnjo. Prav tako je ločitev od mobilnega telefona povzročala določeno stopnjo tesnobe. Ista študija je prav tako ugotovila, da posamezniki z največjo stopnjo odvisnosti od telefona, najbolj trpijo zaradi njegove prisotnosti, hkrati pa imajo največjo korist ob njegovi odsotnosti (Kalafatakis idr., 2017). Maier s sodelavci (2015) je pokazal, da uporaba IKT na delovnem mestu pogosto povzroča preobremenjenost z informacijami in lahko prispeva k izgorelosti. Tehnična izčrpanost namreč vodi v delovno izčrpanost in ta dalje negativno vpliva na zadovoljstvo pri delu, lojalnost in namero o zapustitvi poklica. Preveliko zanašanje na IKT lahko v skrajnem primeru vodi k povečanemu številu bolnikov z demenco (Horsley, 2021).

Pomen spomina za človeka
V informacijsko-komunikacijski dobi se zdi, da spomin ni več tako pomemben. IKT nam omogoča, da informacije vedno shranimo in poiščemo na spletu; potreben je le stalen dostop do spleta, kar (v sedanjih okoliščinah) ni povsem nemogoče. Zakaj bi torej bili zaskrbljeni zaradi naštetih posledic? A vendar ni tako preprosto.

Prekomerna raba IKT otežuje posameznikovo učenje na sploh, saj vpliva na: a) splošne težave z usmerjanjem in vzdrževanjem pozornosti, b) spreminjanje spominskih procesov in c) enačenje spletnih družbenih okolij z resničnim svetom, kar povzroča dodatne težave s samopodobo in samospoštovanjem (Firth idr., 2020). Usmerjanje in vzdrževanje pozornosti ima ključno vlogo pri učenju, saj omogoča boljše sprejemanje izbranih impulzov, razumevanje, sledenje … Nenehno spreminjajoči se tok spletnih informacij spodbuja posameznikovo deljeno pozornost na več medijskih virov, na račun trajne koncentracije. Količina časa, ki ga posameznik preživi na spletu pa se pomembno povezuje tudi z motnjami pozornosti in hiperaktivnostjo (prav tam). Obsežnost in vseprisotnost spletnih informacij spreminja kognitivne procese in vpliva na način pridobivanja, shranjevanja ter celo vrednotenja znanja, ki omogočajo učenje ter avtonomno in kritično presojanje informacij v danih situacijah (Ackerman in Thompson, 2014). Spomin omogoča povezovanje in razumevanje novih informacij v kontekstu, ki že obstaja. Pomaga prepoznati vzorce, skupke preteklih idej, rešitev, izkušenj … in jih ustvarjalno povezati z že obstoječimi ter jih s tem celovitejše razumeti. Še posebej se nam v spomin vtisnejo močni čustveni dogodki, kar nam omogoča, da jih pozneje lahko prikličemo, jih predelamo ter s tem rastemo in gradimo osebno identiteto. Avtobiografski spomini na pretekle izkušnje, dogodke in odnose oblikujejo našo zgodbo in razumevanje samih sebe (Hou idr., 2022). Avtonomno in kritično presojanje informacij pa je še posebej pomembno pri preprečevanju manipulacij, saj so informacije, ki jih najdemo na spletu in družbenih omrežjih, pogosto dejstva, pomešana z lažnimi novicami, propagando in manipulacijo, kar vpliva na sprejemanje odločitev posameznikov in skupin (Wang, 2022). Hou in sodelavci (2022) so ugotovili, da je priklic osebnih spominov, ki so bili predhodno objavljeni v družabnih medijih, po daljšem časovnem zamiku podvrženi (večjemu) popačenju spomina, v nasprotju z dnevniškim zapisom spominov, kar lahko ima posledice v resničnem življenju. Spletne povratne informacije in komentarji sicer pomagajo pri natančnejšem spominjanju podrobnosti o dogodku. Glede na ključno vlogo, ki jo ima avtobiografski spomin pri oblikovanju občutij o sebi in povezovanju z drugimi ter širšim svetom, imajo te ugotovitve pomembne posledice za identiteto posameznikov, njihove družbene odnose in dobro počutje. Spletna socialna omrežja, kot umetno okolje, ki je v tesni interakciji z običajno družabnostjo, posegajo v širok spekter kognitivnih procesov, vključenih v družbene primerjave, samoocenjevanje in celo duševno zdravje. Pomembno prispevajo k socialnim interakcijam in oblikovanju osebne identitete ter na podlagi pridobljenih izkušenj razumevanje sveta in dalje sprejemanje odločitev ter ohranjanje kulture (Ackerman in Thompson, 2014).

Mnemotehnike za urjenje spomina
Mnemotehnika ali mnemonika je znanost, ki se ukvarja z urjenjem spomina. Označuje tudi spominske tehnike in strategije obdelovanja podatkov, kjer zavestno ustvarjamo miselne povezave med našimi zaznavami in našim predhodnim znanjem (Hilton, 1997), razvite posebej za pomnjenje informacij, ki niso smiselno povezane (Griffith, 1979). So šifrirne strategije, ki so uporabljane za organizacijo in/ali združevanje gradiva v večje enote, da bi informacije postale bolj smiselne in tako lažje zapomnljive, zaradi različnih razlogov: a) vključujejo namerno učenje, pri katerem je potreben trud; b) pozornost, ki jo učenec nameni gradivu med uporabo in/ali ustvarjanjem mnemotehnike, podpira prenos informacij v dolgoročni spomin, c) povežejo znanje z že vzpostavljenimi miselnimi shemami v dolgoročnem spominu, d) integracija dveh ali več informacijskih kod (npr. verbalne, vizualne) izboljša spomin, saj zagotavlja več povezav do priklica. Uporaba miselnih predstav naj bi bila še posebej pomembna. Nekateri raziskovalci priporočajo uporabo interaktivnih, dinamičnih, raznolikih in celo bizarnih predstav ter porabo vsaj 6 sekund časa na vsaki vizualni asociaciji (McCabe, 2010).

Učinkovitost mnemotehnik pri izboljšanju spomina je bila dokazana tako pri učenju mlajših kot tudi starejših ljudi. Manalo (2002) razdeli mnemotehnike na tiste, ki so v pomoč pri učenju dejstev in tiste, ki pomagajo pri učenju procedur. V svoji razpravi pokaže na učinkovitost strategij pri učenju podatkov (v šoli), ki si jih je težje zapomniti ter pri učenju otrok s posebnimi potrebami. Sprašuje se, zakaj učitelji ne bi vsaj poskusili uporabiti mnemotehnik, če s tradicionalnimi načini ne dosežejo želenega rezultata? Doda pa še, da mnemotehnike niso rešitev za vse težave. Uspešnost povečajo tudi druge tehnike za izboljšanje spomina, npr. trening pozornosti, zagotavljanje informacij o spominu, skupinska razprava … Radović in Manzey (2019) sta v več eksperimentih dokazala koristne učinke mnemoničnega akronima, zlasti pri učenju proceduralnega zaporedja. Pokazala sta tudi, da bi lahko mnemotehnične kratice uporabili za izboljšanje odpornosti proti motnjam, ki se pojavijo med učenjem. Povprečna starejša oseba je po mnemotehničnem usposabljanju dosegla 77. percentil porazdelitve uspešnosti v svoji starostni skupini. Največji napredek pri obravnavi je bil dosežen, če so bili udeleženci mlajši, če je bilo zagotovljeno predhodno usposabljanje, če se je usposabljanje izvajalo v skupinah in če so bila srečanja razmeroma kratka (Fandakova idr., 2012). Obstaja pa velik razkorak med poznavanjem in uporabo mnemotehnik. Menimo, da bi bilo smiselno posameznike že v šolah uvesti v nekatere mnemotehnike in popularizirati manj poznane in uporabljene mnemotehnikah (Kozmus in Kozmus, 2023), saj so koristi velike, še posebej v informacijsko-komunikacijski dobi.

Viri:
Ackerman, R. & Thompson, V. (2014). Meta-reasoning: What can we learn from meta-memory. In A. Feeney, & V. Thompson (Eds.), Reasoning as Memory. Hove, UK: Psychology Press.
Arthur, P. L. (2015). Material Memory and the Digital. Life writing 12 (2), 189–200, http://dx.doi.org/10.1080/14484528.2015.1026785
Baćović Dolinšek, O. (2007). 9 korakov učinkovitega komuniciranja. Ljubljana: Slovensko društvo za odnose z javnostmi: Informa Echo.
Baddeley, A. (1996). The fractionation of working memory. Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, 93 (24), 13468–13472.
Fandakova, Y., Shing, Y. L. in Lindenberger, U. (2012). Heterogeneity in memory training improvement among older adults: A latent class analysis. Memory, 20 (6), 554-567, DOI: 10.1080/09658211.2012.687051
Firth, J. A., Torous, J. in Firth, J. (2020). Exploring the Impact of Internet Use on Memory and Attention Processes. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17 (24), 9481. DOI: 10.3390/ijerph17249481
Fisher, M., Smiley, A. H. in Grillo, T. L. H. (2022). Information without knowledge: The effects of Internet search on learning. Memory, 30 (4), 375-387, DOI: 10.1080/09658211.2021.1882501
Griffith, D. (1979). A review of the literature on memory enhancement: The potential and relevance of mnemotechnics for military training. https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED192749.pdf
Haywood, T. (1997). Info-bogataši – info-reveži: dostop in izmenjava v globalni informacijski družbi. Maribor: Inštitut informacijskih znanosti.
Hilton, H. (1997). 50 poti do boljšega spomina. Ljubljana: Forma 7.
Horsley, K. (2021). Neomejen spomin. Ljubljana: V. B. Z.
Hou, Y., Pan, X., Cao, X. in Wang, Q. (2022) Remembering online and offline: the effects of retrieval contexts, cues, and intervals on autobiographical memory. Memory, 30 (4), 441-449. DOI: 10.1080/09658211.2021.1953078
Kalafatakis, F., Bekiaridis-Moschou, D., Gkioka, E. in Tsolaki, M. (2017). Mobile phone use for 5 minutes can cause significant memory impairment in humans. Hellenic journal of nuclear medicine, 20, 146-154. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29324924/
Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2006). Uvod v psihologijo. Ljubljana: DZS.
Kozmus, D. in Kozmus, A. (2023). Mnemonics - Memory Methods For More Effective Learning. International Journal of Education Humanities and Social Science, 6 (4), 32 – 43. https://ijehss.com/uploads2023/EHS_6_541.pdf
Maier, C., Laumer, S. in Eckhardt, A. (2015). Information technology as daily stressor: pinning down the causes of burnout. Journal of Business Economics 85 (4), DOI:10.1007/s11573-014-0759-8
Manalo, E. (2002). Uses of mnemonisc in educational settings: a brief review of selected research. Psychologia, 45, 69 – 79.
McCabe, J. A. (2010). Integrating Mnemonics into Psychology Instruction. https://teachpsych.org/resources/Documents/otrp/resources/mccabe11.pdf
Radović, T. in Manzeybolj, D. (2019). The Impact of a Mnemonic Acronym on Learning and Performing a Procedural Task and Its Resilience Toward Interruptions. Frontiers in Psychology, 10 DOI: org/10.3389/fpsyg.2019.02522
Sparrow, B., Liu, J. in Wegner, D. M. (2011). Google Effects on Memory: Cognitive Consequences of Having Information at Our Fingertips. Science Express. DOI: 10.1126/science.1207745
Šešok, S. (2006). Spomin – kaj to je in kako deluje? Zdravstveni vestnik, 75, 101-104. DOI: 10.13140/RG.2.1.4170.2247
Tanil, C. T. in Yong, M. H. (2020). Mobile phones: The effect of its presence on learning and memory. PLoS One,15 (8), e0219233. DOI: 10.1371/journal.pone.0219233
Wang, Q. (2022). Memory online: introduction to the special issue, Memory, 30 (4), 369-374, DOI: 10.1080/09658211.2022.2065306
Ward, A. F. (2013). Supernormal: How the Internet Is Changing Our Memories and Our Minds, Psychological Inquiry, 24 (4), 341-348, DOI: 10.1080/1047840X.2013.850148
Ward, A., Duke, K., Gneezy, A. in Bos, M. W. (2017). Brain Drain: The Mere Presence of One’s Own Smartphone Reduces Available Cognitive Capacity. Journal of the Association for Consumer Research, 2 (2), 000-000 DOI: 10.1086/691462
Weinberger, A. (2011). Principles of transactive computer-supported collaboration scripts. Nordic Journal of Digital Literacy, 6 (3), 189–202. https://doi.org/10.18261/ISSN1891-943X-2011-03-06