POVZETEK

Članek raziskuje, ali dijaki vedo kakšen je idealen moški dijakinj.
Iskanje partnerjev je pomemben del življenja in razvoja mladostnika, a večina mladostnikov ne pozna znanstvenega ozadja partnerskih idealov. Napačne predstave o preferencah nasprotnega spola, ki nam jih ‘prodaja’ popularna kultura so namreč lahko zelo škodljive za posameznikov medosebni razvoj. Da bi bolje razumela stališča obeh spolov, sem s pomočjo dveh anket, ki sem ju razdelila med dijake I. gimnazije v Celju primerjala odgovore dijakov in dijakinj. Vprašanja so se nanašala tako na telesne kot na duševne lastnosti potencialnih partnerjev. Kljub mnogim razhajanjem sem našla veliko skupnih točk.

Ključne besede: partner, karakteristika, partnerski ideali.

UVOD

Adolescenca ali mladostništvo je obdobje človeka med otroštvom in odrastlostjo. V tem obdobju postanejo vse pomembnejši odnosi izven družine (Giordano, 2003). Pojavijo se tudi romantični odnosi, na predstave o katerih pa močno vpliva okolje posameznika, predvsem njegova/njena družba. Pojavijo se specifična pravila, ki narekujejo njihovo obnašanje v romantičnih odnosih. Zapovedujejo jim, recimo, da ni moralno imeti dveh partnerjev naenkrat, da mora biti mlada ženska vedno zaljubljena in podobno, nadzor nad sledenjem tem neformalnim pravilom pa se izvaja z obrekovanjem in drugimi družbenimi sankcijami (Giordano, 2003).

Srednješolsko obdobje je za mnoge dijake obdobje iskanja potencialnih partnerjev. Fletcher, Simpson in Campbell so razvili Ideals Standards Model, ki partnerske ideale razvrsti v tri kategorije: toplina-zvestoba, energičnost/vitalnost-privlačnost in status-sredstva/bogastvo, ki spredstavljajo komponente posameznikove »poti« iskanja partnerja in promoviranja lastnih lastnosti (Fletcher, Simpson, 2000). Kljub temu, da so te lastnosti idealne, pa le redko iščemo partnerja, ki ustreza prav vsem, saj je takšnih ljudi zelo malo, bi jih težko osvojili ali pa bi zveza z njimi zaradi visoke zaželjenosti trajala le krajše časovno obdobje.

Ti idealni standardi služijo trem ciljem: evalvaciji, razlaganju in regulaciji. Razkol med ideali in resničnimi karakteristikami osebe nam pomaga oceniti (evalvirati) kvaliteto tako partnerja samega kot tudi zveze in kompatibilnost obeh partnerjev na daljši rok. Ideali nam pomagajo pri razlagi poteka zveze in pomembnih dogodkov znotraj le te. Z njihovo pomočjo lahko izvemo veliko o vzroku za težave in konflikte v zvezi, ki jih naposled rešimo s tretjim ciljem; regulacijo. Ta namreč pomeni, da glede na ugotovitve razlaganja idealov napovemo in rešimo težave, ki se lahko pojavijo (Fletcher, Simpson, 2000).

REZULTATI

64 % moških anketirancev v času srednješolskega izobraževanja še ni bilo v zvezi, 21 % jih je že bilo, 15 % pa so tudi trenutno. 41 % anketirank v času srednješolskega izobraževanja še ni bilo v resni zvezi, 33 % jih je že bilo, 26 % pa jih je trenutno v zvezi.
Skoraj polovica moških anketirancev (49 %) je kot najpomembnejšo kategorijo partnerskih idealov navedla energičnost/vitalnost-privlačnost, 30 % anketirancev je navedlo toplino-zvestobo, 21 % pa status-sredstva/bogastvo. Ženske anketiranke so večinoma (86 %) izbrale toplino-zvestobo, 11 % jih je izbralo energičnost/vitalnost-privlačnost, le 3 % pa status-sredstva/bogastvo.
Kot najmanj pomemben partnerski ideal je 59 % moških anketirancev navedlo status-sredstva/denar, 36 % toplino-zvestobo, 5 % pa energičnost/vitalnost-privlačnost. Velika večina ženskih anketirank (93 %) meni, da je najmanj pomemben partnerski ideal status-sredstva/bogastvo, 5 % jih je navedlo toplino-zvestobo, 2 % pa energičnost/vitalnost-privlačnost.
Pri vprašanju o željenih karakteristikah idealnega partnerja je lahko vsak anketiranec podal več odgovorov in sicer jih je v povprečju vsak oddal 6.33. Največ dijakov (85) je kot pomemben dejavnik izbralo izgled, 69 jih je izbralo smisel za humor, 53 prijaznost, 48 to, da je parner starejši od dijakinje, 44 finančno stanje, 41 športne sposobnosti, 40 moč, 37 dominantnost, prav tako 37 toplino, 36 inteligenco, 34 bonton, 14 agresivnost, 5 submisivnost, trije akademski uspeh in dva to, da je partner mlajši od dijakinje.
Tudi ženske anketiranke so lahko pri vprašanju o željenih karakteristikah idealnega partnerja izbrale več odgovorov, in sicer v povprečju vsaka 5,93. Največ (84) jih je izbralo toplino in smisel za humor, 83 prijaznost, 75 inteligenco, 61 izgled, 60 bonton, 31 dominantnost, 28 to, da so starejši od njih in moč, 18 akademski uspeh in športne sposobnosti, 11 finančno stanje, 5 agresivnost, 4 submisivnost, ena to, da je partner mlajši od nje, dve pa sta navedli druge odgovore.
90% moških anketirancev meni, da si dijakinje želijo moškega, ki je zelo mišičast/suh, 10 % pa meni, da si želijo moškega, ki ima nekaj več kilogramov. Večina žensk (60 %) ima raje zelo mišičaste/suhe moške, medtem ko jih ima 40 % raje moške, ki imajo nekaj kilogramov več.
96 % dijakov meni, da imajo dijakinje najraje moške, ki so višji od njih, 2 % meni, da imajo najraje moškega podobne višine, 2 % pa manjšega moškega. 74 % dijakinj ima najraje moške, ki so višji od njih, 21% približno enako visoke moške in 5 % moške, ki so nižji od njih.
Na vprašanje o tem, kakšna starost partnerja se njihovim ženskim vrstnicam zdi optimalna pri iskanju partnerja je 71 % moških odgovorilo 'starejši', 27 % 'približno enake starosti' in 2 % 'mlajši'. Dijakinje so večinoma navedle, da imajo najraje moške, ki so približno enako stari, 37 % jih ima raje starejše moške, 4 % dijakinj pa ima najraje mlajše moške.
46 % moških anketirancev meni, da imajo dijakinje najraje rjavolase moške, 26 % da imajo najraje svetlolase, 24% da imajo najraje temnolase, 4 % dijakov pa menijo, da imajo dijakinje najraje oranžnolase moške.
37 % dijakinj ima najraje moške z rjavimi lasmi, 35 % moške s temnimi lasmi, 21 % moške s svetlimi lasmi in 7 % moške z oranžnimi lasmi.
38 % anketirancev ne zna oceniti v kolikšni meri se bodo njihovi odgovori skladali z odgovori dijakinj, 26 % je močno prepričanih, da se bodo odgovori skladali, 23 % jih je v to zelo močno prepričanih, 11 % o tem malce dvomi, 2 % pa zelo dvomi.

SKLEPI

Iskanje partnerja je ključen del odraščanja, zato sem ga želela podrobneje raziskati da bi ga bolje razumela in predstavila svetu.

Zanimala me je predvsem razlika v dojemanju standardov moške privlačnosti med spoloma. Te razlike so, kot kaže, še večje, kot sem pričakovala, saj sem ovrgla skoraj vse hipoteze, ki se nanašajo na rezultate ankete, namenjene moškim (razen 5), medtem ko sem vse hipoteze, ki se nanašajo zgolj na odgovore žensk potrdila. Pričakovala sem namreč, da moški od žensk pričakujejo, da si bodo želele partnerja, ki predstavlja tradicionalne moške karakteristike (hipoteza 1), in da jim bo najpomembnejši ideal status-sredstva/bogastvo. Prav tako sem ovrgla tudi hipotezo 4 (Večina anketirancev je v času srednješolskega izobraževanja že bila v zvezi). To bi lažje potrdila, če bi bili vsi anketiranci predstavniki četrtih letnikov. Potrdila sem drugo hipotezo o obstoju takšnih anketirancev, za katere idealni partner ni predstavnik nasprotnega spola in hkrati to, da bo takšnih manj pri anketirancih moškega spola. Pravilno sem predvidela tudi to, da si ženske ne bodo enotne glede karakteristik idealnega moškega (hipoteza 3), da večina anketirancev ne bo mnenja, da ženske privlačijo mlajši moški (hipoteza 5) in tega, da bo večina dijakinj kot najpomembnejši partnerski ideal navedla toplino/zvestobo.

Glavna pomanjkljivost raziskave je ta, da je bil vzorec omejen na majhno število približno enako starih anketirancev iz podobnega okolja, zato rezultati niso slika dejanskega stanja po celotnem svetu, saj okolje (družba) močno vpliva na izbiro potencialnega partnerja. Študije namreč kažejo, da je »glede na rezultate mednarodne raziskave o 31 karakteristikah perspektivnega partnerja kultura na pomembnost karakteristike povprečno vplivala 14 %« (Buss, 1989), prednost pa je predvsem ozaveščanje vrstnikov o tem, katere karakteristike so ženskam res pomembne.

Zanimiva tema, kot je ta, odpira mnogo možnosti za nadaljne raziskovanje. Možna bi bila na primer raziskava partnerskih idealov istospolnih parov, raziskava partnerskih idealov na različnih srednjih šolah v Sloveniji in še mnoge druge.

VIRI

• Buss, D. M. (1989). Sex differences in human mate preferences: Evolutionary hypotheses tested in 37 cultures. Behavioral and Brain Sciences, let. 12, št. 1, 1-14.
• C. Giordano, (2003), Relationships in adolescence, Annual review od Sociology, let. 29, št.1, 257-281
• Fletcher, G. J. O., & Simpson, J. A. (2000). Ideal Standards in Close Relationships: Their Structure and Functions. Current Directions in Psychological Science, let. 9, št. 3, 102–105.